Ali veš?
da je električna luč v Sloveniji prvič zasvetila v Mariboru že leta 1883, le slaba štiri leta po Edisonovi predstavitvi žarnice na ogljeno nitko? Električno razsvetljavo (36 žarnic) so prvi uvedli v parnem mlinu mariborskega podjetja Karel Scherbaum, katerega lastnik je bil vnet zagovornik električne energije že v prvih letih njene praktične uporabe.
da poznamo tudi morske hidroelektrarne (Francija, Velika Britanija)? Te za svoje delovanje izkoriščajo večmeterske razlike med plimo in oseko.
da je največja trenutno delujoča hidroelektrarna na svetu Itaipu, ki leži na meji med Paragvajem in Brazilijo, na reki Parana? Gradili so jo 18 let, njena moč pa je 12.600 megawattov, kar bi zadostovalo za 7191 let neprekinjenega delovanja enega osebnega računalnika.
da se hidroelektrarna Itaipu uvršča med sedem svetovnih čudes dvajsetega stoletja? Njeni graditelji so morali preusmeriti tok sedme največje reke na svetu in odstraniti okoli 55 milijonov kubičnih metrov zemlje in skal.
da so na Kitajskem, na tretji največji reki na svetu Jangce leta 1994 začeli graditi hidroelektrarno, ki bo še večja od hidroelektrarne Itaipu? To je največji in najdražji projekt na svetu, od časov gradnje kitajskega zidu. Akumulacijsko jezero, bo dolgo kar 700 km, torej trikratno dolžino Slovenije. Posledično bo, ko bo gladina vode v jezu dosegla predvideno višino, potrebno preseliti 4 miljone ljudi. Moč hidroelektrarne, ki jo imenujejo "Tri soteske" naj bi bila kar 18.000 megawattov, dograjena pa je bila leta 2009.
da nameravajo v Avstraliji zgraditi največjo sončno elektrarno na svetu. Njena moč bo 1000 MW, kar znaša trikrat toliko kot je nazivna moč trenutno največje tovrstne elektrarne na svetu, ki se nahaja v Kaliforniji. Na ta način želi Avstralija postati vodilna v izkoriščanju alternativnih virov energije. Vrednost investicije je bila ocenjena na 1.05 miljarde ameriških dolarjev.
da je v letu 2007 Rusija začela graditi dve prvi ladji – jedrski elektrarni, namenjeni zagotavljanju električne energije v odročnih ruskih pa tudi svetovnih območjih. Projekt gradnje prve (poimenovana po akademiku Lomosovu) in druge takšne okoli 144 metrov dolge ladje naj bi bil po ocenah vreden od 200 do 336 milijonov USD. Prva ladja naj bi bila splavljena že leta 2010, do leta 2015 pa naj bi jih skupaj zgradili sedem. Povprečna uporabna (življenjska) doba plavajočih nukleark na bi bila od 10 do 15 let. Rusija si obeta, glede na trenutno zanimanje za ladje »nuklearke«, dober posel predvsem s pacifiškimi otočnimi državami. Poleg proizvodnje električne in toplotne energije bo elektrarna služila tudi za proizvodnjo pitne vode iz morske.